Magnezij je esencialen, kar pomeni, da ga moramo dobiti s hrano in ga telo ne more samo proizvajati. Telo odraslega človeka vsebuje približno 24 do 28 g magnezija. Od tega se ga 50–70 % shrani v kosteh (vezan na hidroksiapatit; delno se ga da mobilizirati v primerih pomanjkanja magnezija), 25–30 % pa v mišicah in mehkih tkivih (znotrajcelično).

Relativni deleži magnezija glede na skupni magnezij v našem telesu:

serum Eritrociti vezivno tkivo mišica Kost Koncentracija v plazmi: Ionizirani Mg: Mg v eritrocitih:

0,3 % 0,5 % 19,3 % 27 % 52,9 % 0,85 mmol/l 0,5–0,65 mmol/l 1,65–2,73 mmol/l

Vnos magnezija:

Telo absorbira 20–30 % magnezija, ki ga zaužijemo s hrano. To se dogaja tako z aktivnim transportom (preko ionskega kanala TRPM6) kot s pasivno difuzijo. To vpliva na hitrost absorpcije. v.a...zaradi vrste magnezijeve spojine. Na primer, magnezijev bisglicinat, citrat ali laktat so bolj biološko dostopni kot na primer magnezijev oksid ali magnezijev sulfat.

Študije kažejo, da najboljša absorpcija z enkratnimi odmerki &<200 mg elementarnega magnezija To je bilo storjeno.

Izločanje magnezija:

Magnezij se izloča v.a...preko ledvic, pa tudi prek znoja. Tako izločanje magnezija skozi ledvice pri približno 100 mg/dan. Izločanje se poveča zaradi alkohola in velikih količin beljakovin.

Učinki magnezija:

Magnezij je vključen v skoraj vse presnovne procese:

• Energijski metabolizem (z.B(ATP je znotrajcelično vezan na magnezij) à Spodnja slika
• Prenos živčno-mišičnih signalov (zmanjšuje vzdražljivost)
• Mišična funkcija
• Sinteza beljakovin, DNK in RNK
• Na celični ravni prispeva k prepustnosti in stabilnosti celične membrane preko zamreženja fosfolipidov.
• Je osrednjega pomena za nadzor presnove glukoze.
• Regulacija številnih srčnih funkcij (z.BKontrakcija (negativni inotropni učinek), presnova miokarda, srčni izpust, stabilizacija srčnega ritma
• Biološki antagonist kalcija

Pomen magnezija pri presnovi energije:

Kofaktor v več kot 300 encimskih sistemih (2), z.B.

• Acetil-CoA sintetaza
• 5'-nukleotidaza
• Fosforil kinaza
• Fosforibozilpirofosfat transferaza
• Fosfoglukomutaza
• Na+-K+-ATP-aza (aktivnost Na+-K črpalke!)
• Ca++ transportna ATPaza sarkoplazemskega retikuluma
• H+-ATP-aze mitohondrijske membrane (glejtam)
• Adenilat ciklaza
• Miozin-ATPaza
• Heksokinaza
• Fosfofruktokinaza
• Fosfoglicerat kinaza
• Enolaza
• Piruvat kinaza

Presnova glukoze (osrednji pomen):

• zmanjšuje pojavnost sladkorne bolezni
• Izboljša občutljivost na inzulin
• stimulira inzulinske receptorje
• poveča aktivnost piruvat kinaze,
• Kofaktor pri transportu glukoze in sintezi glikogena

Biološki kalcijev antagonist:

• Preprečevanje prekomernega dotoka kalcija (zaščita celic srčne mišice)
• Modulacija delovanja znotrajceličnega kalcija
• Aktivacija kalcijeve ATPaze (stabilizira vzbujevalni potencial srčnih/skeletnih mišičnih celic)
• Vpliv na kalijeve kanalčke ali Na/K-ATPaze (mišice, srčna mišica, živčne celice)
  • Mg zapre K kanale v celici in poveča znotrajcelični K
  • Zmanjšanje mišičnih kontrakcij in žilnega tonusa
  • Pa tudi: učinki, podobni kalciju (sinergizem)

Vključenost v srčne funkcije, kot npr. z.B.:

• Regulacija kontraktilnih proteinov
• Transport Ca++ (preko sarkoplazemskega retikuluma)
• Kofaktor aktivnosti ATPaze
• Vpliv na vezavo Ca++ in transport Ca v membranah in znotrajceličnih organelih
• Presnovna regulacija energetsko odvisnih citoplazemskih in mitohondrijskih presnovnih poti
• Vpliv na kontraktilnost srčnih mišičnih vlaken (negativni inotropni učinek)
• Vpliv na interakcije hormonov in receptorjev
• Regulacija transporta in vsebnosti elektrolitov
• Vpliv na mirovalne in akcijske potenciale
• Sprememba elektromehanske sklopke
• Zaviranje sproščanja NTM, ki ga povzroča kalcij, na presinaptičnih membranah (zmanjšanje stresnih hormonov in vzdražljivosti -> prim. srce)
• Zmanjšanje porabe srčnega O²
• Izboljšanje miokardnega metabolizma, srčnega iztisa, žilnega tonusa
• Zaščita pred srčnimi aritmijami (zavira prevajanje vzbujanja v AV vozlu, izboljša čas okrevanja v sinusnem vozlu)

Indikacije za magnezij:

• Urolitiaza
• Sladkorna bolezen
• Srčna bolezen (z.BTahikardija, hipertenzija)
• Pljučno srce
• astma
• Eklampsija v nosečnosti
• krči
• stres

Pomanjkanje magnezija &in možni vzroki:

Pomanjkanje magnezija je povezano s številnimi kroničnimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, migrene in ADHD. V ZDA naj bi 50 % prebivalstva imelo pomanjkanje magnezija. Glede na študijo iz leta 2001 v Nemčiji ima skoraj 34 % prebivalstva neoptimalne ravni magnezija v krvi.

Možni vzroki za pomanjkanje magnezija vključujejo::

• Zmanjšan vnos (dieta, alkoholizem, malabsorpcija)
• Nosečnost in dojenje
• Intenziven šport
• stres
• Povečano izločanje (pri bolezni ledvic, sladkorni bolezni, uživanju alkohola, hiperaldosteronizmu, diuretikih, digitalisu, aminoglikozidih itd.).)
• Zaviranje absorpcije magnezija s tetraciklini in antacidi

Simptomi pomanjkanja magnezija (Vir: Kongres interne medicine 2008, Wiesbaden):

• Živčno-mišična hiperekscitabilnost (mišični krči do tetanije, glavobol)
• Povišane ravni laktata (glejte šport)
• Zmedenost, depresija
• Nespečnost, težave s koncentracijo, utrujenost
• Neravnovesje mineralov
• Prebavna hiperekscitabilnost
• Srčna hiperekscitabilnost (aritmija, angina pektoris, hipertenzija)
• Imunske motnje
  
  

Magnezijeve usedline:

• V skoraj vseh živilih
• Ampak ponavadi le nizke koncentracije.
• Nizka vsebnost magnezija v osnovnih živilih
• Najdemo predvsem v polnozrnatih izdelkih

• Ljudje s povprečno prehrano zaužijejo približno 200 mg magnezija na dan s hrano.

Živila, bogata z magnezijem

• Pšenični otrobi: 600 mg magnezija na 100 g
• Sončnična semena: 420 mg na 100 g
• Sojina moka: 245 mg na 100 g
• Pšenični kalčki: 120–130 mg v 50 g
• Ječmen, riž (nepoliran): 160 mg na 100 g
• Orehi, mandlji, arašidi, lešniki: 65–90 mg na 50 g
• Polnozrnat kruh: 90 mg na 100 g
• Leča: 75 mg na 100 g
• Ovseni kosmiči: 70 mg v 50 g
• Mineralne vode, bogate z magnezijem: 80–120 mg v 0,2 l
• Špinača: 60 mg na 100 g

Interakcije magnezija z drugimi mikrohranili

Kalcij

• Magnezij je kalcijev antagonist, a tudi sinergist (z.B... v primeru tetanije: učinkovita sta Ca ali Mg!):
• Magnezij je pomemben za presnovo kalcija:
  • Pomanjkanje magnezija (zmanjšan PTH) vodi do hipokalcemije.
    (v primeru Ca ↓ dajte Ca + Mg skupaj v razmerju 2:1 – 3:1)
  • Magnezij tekmuje s kalcijem za oksalatni anion in znižuje koncentracijo oksalatnih ionov (v krvi). urinZmanjšanje tveganja za nastanek kalcijevih oksalatnih kamnov)

kalij

• Pomanjkanje magnezija (zmanjšan PTH) vodi do pomanjkanja kalija.
• Magnezij vpliva na transmembransko gibanje kalija
• Kalij izboljša absorpcijo magnezija v črevesju

Interakcije magnezija z zdravili

Več zdravil lahko vpliva na raven magnezija. Tukaj je nekaj primerov (glejte Informativni list o magneziju za zdravstvene delavce, Nacionalni inštituti za zdravje):

• Diuretiki, ki se predpisujejo na primer za zniževanje krvnega tlaka, pogosto vodijo do povečanega izločanja magnezija z urinom in s tem do pomanjkanja, če se magnezija ne uživa s prehranskim dopolnilom.
• Zaviralci protonske črpalke (PPI; znani tudi kot "zaviralci kisline" ali "zaščitniki želodca"), kot sta omeprazol ali lansoprazol, lahko pri dolgotrajni uporabi povzročijo pomanjkanje magnezija. Pri 25 % prizadetih posameznikov niti jemanje dodatkov magnezija ni zvišalo ravni magnezija med nadaljnjim jemanjem PPI. Le prekinitev jemanja zdravila je lahko obnovila raven magnezija.
• Nasprotno pa lahko magnezij vpliva tudi na absorpcijo in učinek nekaterih zdravil – lahko vpliva na absorpcijo npr.Ker bisfosfonati, ki se uporabljajo za zdravljenje osteoporoze, zavirajo absorpcijo magnezija, se je treba o jemanju magnezijevih dodatkov vedno posvetovati z lečečim zdravnikom. Pogosto zadostuje, da magnezij vzamete vsaj dve uri pred jemanjem zdravil.
• Magnezij lahko tvori netopne komplekse tudi z nekaterimi antibiotiki, kot so tetraciklini (Declomycin®), doksiciklin (Vibramycin®) in fluorokinolonski antibiotiki (ciprofloksacin (Cipro®) in levofloksacin (Levaquin®)). Zato je treba te antibiotike jemati vsaj 2 uri pred ali 4–6 ur po jemanju dodatkov magnezija.

Trenutne raziskave o terapevtski uporabi magnezija

Magnezij pri inzulinski rezistenci && Sladkorna bolezen tipa 2

Inzulinska rezistenca je predhodnik sladkorne bolezni tipa 2. V tem stanju mišične in jetrne celice ne absorbirajo več v celoti glukoze iz krvi, kar vodi do povečane pretvorbe in shranjevanja glukoze kot maščobe. Magnezij lahko pomaga preprečiti ta proces (glej Rosanoff A in sod., Suboptimal magnezijev status v Združenih državah: ali so zdravstvene posledice podcenjene? Nutrition Reviews, marec 2012;70(3):153-64; Schimatschek HF in Rempis R, Prevalence of hypomagnezemia in an unselected German population of 16.000 individuals, Magnesium Research, december 2001;14).

Poleg tega povečane ravni insulina, povezane z inzulinsko rezistenco, vodijo do povečane izgube magnezija z urinom, kar dodatno zmanjša raven magnezija. Dodatek magnezija lahko izboljša to stanje (glej Wang J, et al., Vnos magnezija s prehrano izboljša inzulinsko rezistenco pri posameznikih brez sladkorne bolezni z metabolnim sindromom, ki sodelujejo v prehranskem preskušanju, Nutrients, 27. september 2013; 5(10):3910-9; Mooren FC, et al., Peroralno vnos magnezija zmanjšuje inzulinsko rezistenco pri osebah brez sladkorne bolezni - dvojno slepa, s placebom nadzorovana, randomizirana študija, Diabetes, Obesity). && Metabolism, marec 2011;13(3):281-4.; Guerrero-Romero F, et al, Peroralni dodatek magnezija izboljša občutljivost na inzulin pri osebah brez sladkorne bolezni z inzulinsko rezistenco. Dvojno slepa, s placebom nadzorovana randomizirana študija, sladkorna bolezen && Presnova, junij 2004; 30(3): 253–8).

V študiji iz leta 2003 je uživanje magnezija zmanjšalo inzulinsko rezistenco in tudi raven sladkorja v krvi (glej Rodríguez-Morán M in Guerrero-Romero F, Peroralno uživanje magnezija izboljšuje občutljivost na inzulin in presnovni nadzor pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2: randomizirana dvojno slepa kontrolirana študija, Diabetes Care, april 2003; 26(4):1147-52.).

Metaštudija iz leta 2011 kaže, kako pomanjkanje magnezija poveča tveganje za sladkorno bolezen (glej Dong JY in sod., Vnos magnezija in tveganje za sladkorno bolezen tipa 2: metaanaliza prospektivnih kohortnih študij, Diabetes Care, september 2011; 34(9):2116–22; Hruby A in sod., Večji vnos magnezija zmanjšuje tveganje za moteno presnovo glukoze in insulina ter napredovanje od prediabetesa do sladkorne bolezni pri Američanih srednjih let, Diabetes Care, februar 2014; 37(2):419–27).

Poleg tega študija iz leta 2010, v kateri je sodelovalo več kot 4000 ljudi v 20 letih, kaže, da so imeli tisti z najvišjim vnosom magnezija 47 % manjše tveganje za sladkorno bolezen (glej Kim DJ in sod., Vnos magnezija v povezavi s sistemskim vnetjem, inzulinsko rezistenco in incidenco sladkorne bolezni, Diabetes Care, december 2010;33(12):2604-10).

V randomizirani, dvojno slepi študiji so udeleženci z nizko ravnjo magnezija in sladkorno boleznijo tipa 2 4 mesece dnevno prejemali 50 ml raztopine magnezijevega klorida.Poleg dejstva, da se je raven magnezija obnovila, se je izboljšala tudi občutljivost na inzulin, raven sladkorja v krvi in ​​dolgoročni krvni sladkor (HbA1c) (glej Rodríguez-Morán M in Guerrero-Romero F, Peroralno jemanje magnezija izboljšuje občutljivost na inzulin in presnovni nadzor pri diabetikih tipa 2: randomizirana dvojno slepa kontrolirana študija, Diabetes Care, april 2003; 26(4):1147-52).

Magnezij pri srčno-žilnih boleznih

Nizke ravni magnezija spodbujajo razvoj visokega krvnega tlaka in motenj presnove lipidov (visoke ravni holesterola in trigliceridov). Glede na metaštudijo iz leta 2017 lahko na visok krvni tlak pozitivno vpliva dodajanje magnezija. Odmerek magnezija, ki je bil uporabljen v čistem magneziju, je bil 365–450 mg/dan in je znižal tako sistolični (za 4,18 mmHg) kot diastolični (za 2,27 mmHg) krvni tlak (glej Dibaba DT in sod., Učinek dodatka magnezija na krvni tlak pri posameznikih z inzulinsko rezistenco, prediabetesom ali nenalezljivimi kroničnimi boleznimi: metaanaliza randomiziranih kontroliranih preskušanj, The American Journal of Clinical, september 2017; 106(3):921–929).

Nižja kot je raven magnezija, večje je tveganje za periferno arterijsko bolezen (PAB), znano tudi kot intermitentna klavdikacija ali »bolezen nakupovalca izložb«. Glede na študijo iz leta 2009 dodajanje magnezija izboljšuje zdravje žil (glej Hatzistavri LS in sod., Peroralno dodajanje magnezija zmanjšuje ambulantni krvni tlak pri bolnikih z blago hipertenzijo, American Journal of Hypertension, oktober 2009; 22(10):1070-5; Kawano Y in sod., Učinki dodajanja magnezija pri hipertenzivnih bolnikih: ocena krvnega tlaka v pisarni, doma in ambulantno, Hypertension, avgust 1998; 32(2):260-5; Kass LS in sod., Pilotna študija o učinkih dodajanja magnezija z visokim in nizkim običajnim vnosom magnezija s prehrano na počitek in okrevanje po aerobni in odporni vadbi ter sistolični krvni tlak, Journal of Sports Science). && Medicine, 1. marec 2013;12(1):144-50.; Guerrero-Romero F in Rodríguez-Morán M, Učinek znižanja krvnega tlaka z dodajanjem magnezija pri odraslih s sladkorno boleznijo in hipertenzijo z nizkimi ravnmi magnezija v serumu: randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana klinična študija, Journal of Human Hypertension, 1. april 2009;23(4):245-51.).

V normalnih odmerkih magnezij znižuje le pretirano visok krvni tlak, medtem ko se zdrav krvni tlak ne zniža dodatno (prim. Lee S in sod., Učinki peroralnega dodajanja magnezija na občutljivost na inzulin in krvni tlak pri normo-magnezemičnih nediabetičnih prekomerno težkih korejskih odraslih, Nutrition, Metabolism, and Cardiovascular Diseases, 2009 Dec;19(11):781-8.).

Magnezij aktivira vitamin D

Pregled, objavljen februarja 2018 v reviji The Journal of the American Osteopathic Association, je potrdil, da se vitamin D ne more presnavljati, če hkrati ni na voljo zadostne količine magnezija. Če pride do pomanjkanja magnezija, se vitamin D shrani, vendar ostane neaktiven.

Magnezij vpliva na presnovo vitamina D na tri načine:

• Magnezij sodeluje pri aktivaciji vitamina D; d.hLe z magnezijem lahko postanejo aktivni tisti encimi, ki vitamin D pretvarjajo v njegovo aktivno obliko.
• Vitamin D potrebuje določene transportne molekule, ki bi brez magnezija ostale neaktivne.
• Paratiroidni hormon, hormon, ki ga proizvajajo obščitnične žleze, sodeluje pri uravnavanju presnove vitamina D. Raven paratiroidnega hormona pa je močno odvisna od ravni magnezija.

Magnezij pri avtoimunskih boleznih

Magnezij je lahko koristen tudi pri avtoimunskih boleznih, kot je Hashimotov tiroiditis. Študija iz leta 2018 je pokazala, da so nizke ravni magnezija povezane s povečanim tveganjem za Hashimotov tiroiditis in hipotiroidizem (glej Wang K in sod. Zelo nizka raven magnezija v serumu je povezana s povečanim tveganjem za pozitivna protitelesa proti tiroglobulinu in hipotiroidizem: presečna študija, Scientific Reports, 2018 Jul 2;8(1):9904).

Magnezij ima protivnetne lastnosti.

Kronični vnetni procesi veljajo za vzrok številnih kroničnih bolezni (glej Nielsen FH, Učinki izčrpavanja magnezija na vnetje pri kroničnih boleznih, Current Opinion in Clinical Nutrition and Metabolic Care., november 2014;17(6):525-30.; Barbagallo M in Dominguez LJ, Magnezij in staranje, Current Pharmaceutical Design, 2010;16(7):832-9.; Nielsen FH, Magnezij, vnetje in debelost pri kroničnih boleznih, Nutrition Reviews, junij 2010;68(6):333-40.).

Tudi pri otrocih se je izkazalo, da so nizke ravni magnezija povezane s povišanimi markerji vnetja (občutljivi CRP). Hkrati so imeli ti otroci višje ravni sladkorja v krvi, inzulina in lipidov v krvi. (prim. Rodríguez-Morán M in Guerrero-Romero M, Ravni magnezija in C-reaktivnega proteina v serumu, Archives of Disease in Childhood, avgust 2008; 93(8):676-80.).

Dodatek magnezija lahko zniža vnetne markerje – tako pri starejših in prekomerno težkih posameznikih kot tudi pri ljudeh s prediabetesom (glej Nielsen FH in sod., Dodatek magnezija izboljšuje kazalnike nizkega statusa magnezija in vnetnega stresa pri odraslih, starejših od 51 let s slabo kakovostjo spanja, Magnesium Research, december 2010;23(4):158-68; Chacko SA in sod., Dodatek magnezija, presnovni in vnetni markerji ter globalno genomsko in proteomsko profiliranje: randomizirano, dvojno slepo, kontrolirano, navzkrižno preskušanje pri posameznikih s prekomerno težo, The American Journal of Clinical Nutrition, februar 2011;93(2):463-73; Simental-Mendía LE in sod., Peroralni dodatek magnezija zmanjšuje raven C-reaktivnega proteina pri osebah s prediabetesom in hipomagneziemijo: klinično randomizirano dvojno slepo, s placebom kontrolirano preskušanje, Archives of Medical Research, maj 2014;45(4):32-30.).

Magnezij preprečuje migrene

Mnogi bolniki z migreno trpijo zaradi pomanjkanja magnezija (glej Mauskop A in Varughese J, Zakaj bi morali vse bolnike z migreno zdraviti z magnezijem, Journal of Neural Transmission, maj 2012; 119(5):575-9.).

Migreno je mogoče zdraviti z magnezijem – ne le preventivno, temveč tudi v primerih že manifestirane migrene (glej Wang F, et al, Peroralna profilaksa z magnezijevim oksidom pri pogostih migrenskih glavobolih pri otrocih: randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija, Headache, junij 2003;43(6):601-10.; Köseoglu E, Učinki magnezijeve profilakse pri migreni brez avre, Magnesium Research, junij 2008;21(2):101-8.).

V študiji iz leta 2015 so bolniki z akutnim migrenskim napadom prejeli 1 g magnezijevega sulfata, kontrolna skupina pa je prejela standardno zdravilo, ki je vsebovalo metoklopramid (za slabost/bruhanje) in deksametazon (kortizon). Rezultati so pokazali, da je bil magnezij učinkovitejši pri lajšanju napada kot zdravila za migreno (glej Shahrami A in sod., Primerjava terapevtskih učinkov magnezijevega sulfata v primerjavi z deksametazonom/metoklopramidom pri lajšanju akutnega migrenskega glavobola, The Journal of Emergency Medicine, januar 2015;48(1):69-76).

Vendar pa lahko sprememba prehrane s povečanim uživanjem hrane, bogate z magnezijem, dolgoročno pomaga zmanjšati simptome migrene. (prim.)Teigen L in Boes CJ, Pregled peroralnega dodajanja magnezija pri preventivnem zdravljenju migrene, ki temelji na dokazih, Cephalalgia, september 2015;35(10):912-22).

Magnezij pri predmenstrualnem sindromu

Magnezij v odmerkih 200 mg na dan je lahko koristen tudi pri PMS. V ustrezni študiji v prvem ciklu jemanja dodatkov niso opazili izboljšanja, vendar so se simptomi izboljšali od drugega cikla naprej (glej Facchinetti F in sod., Peroralni magnezij uspešno lajša premenstrualne spremembe razpoloženja, Obstetrics and Gynecology, avgust 1991;78(2):177-81.; Walker AF in sod., Dodatek magnezija lajša premenstrualne simptome zastajanja tekočine, Journal of Women's Health, november 1998;7(9):1157-65).

Magnezij za depresijo

Magnezij ima pomembno vlogo tudi pri presnovi možganov. Nizke ravni magnezija so povezane s povečanim tveganjem za depresijo (glej Serefko A in sod., Magnezij pri depresiji, Pharmacological Reports, 2013;65(3):547-54.; Tarleton EK in Littenberg B, Vnos magnezija in depresija pri odraslih, Journal of the American Board of Family Medicine, marec-april 2015;28(2):249-56.).

Študija iz leta 2015, v kateri je sodelovalo 8800 ljudi, je pokazala, da imajo tisti z najnižjimi ravnmi magnezija 22 % večje tveganje za depresijo. Strokovnjaki domnevajo, da je nizka vsebnost magnezija v današnji prehrani pomemben dejavnik, ki prispeva k depresiji in drugim duševnim motnjam (glej Eby G in Eby K, Hitro okrevanje po veliki depresiji z uporabo zdravljenja z magnezijem, Medical Hypotheses, 2006;67(2):362-70).

V eni študiji so na primer depresivni odrasli prejemali 450 mg magnezija na dan. Učinek je bil prav tako dober kot pri antidepresivu (glej Barragán-Rodríguez L. et al., Učinkovitost in varnost peroralnega dodajanja magnezija pri zdravljenju depresije pri starejših s sladkorno boleznijo tipa 2: randomizirano, ekvivalentno preskušanje, Magnesium Research, december 2008;21(4):218-23.).

Magnezij v športu

Ker magnezij sodeluje pri proizvodnji celične energije v mitohondrijih in pri transportu glukoze iz krvi v mišice, zadostna količina magnezija vodi do izboljšane atletske zmogljivosti. Hkrati se potrebe po magneziju med vadbo povečajo za 10–20 % v primerjavi s počitkom (glej Chen HY in sod., Magnezij izboljšuje zmogljivost vadbe via increasing glucose availability in the blood, muscle, and brain during exercise, PLoS One, 20. januar 2014;9(1)).

Glede na študije iz let 2006, 2012 in 2014 jemanje dodatkov magnezija izboljša telesno zmogljivost pri starejših odraslih in ljudeh s kroničnimi boleznimi (glej Amaral AF in sod., Vpliv akutne obremenitve z magnezijem na maksimalno vadbeno zmogljivost pri stabilnih bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, Clinics, 2012;67(6):615-22.; Pokan R in sod., Peroralna terapija z magnezijem, srčni utrip pri vadbi, toleranca na vadbo in funkcija miokarda pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo, British Journal of Sports Medicine, september 2006;40(9):773-8.; Veronese N in sod., Vpliv peroralnega dodatka magnezija na telesno zmogljivost pri zdravih starejših ženskah, ki sodelujejo v tedenskem vadbenem programu: randomizirana kontrolirana študija, The American Journal of Clinical Nutrition, september 2014;100(3):974-81).

Na podlagi študije iz leta 2015 velja, da magnezij izboljšuje učinkovitost športnikov, tudi če predhodno ni bilo pomanjkanja magnezija (glej Mirela Vasilescu, Dodatek magnezija pri vrhunskih športnikih - učinki in priporočila, marec 2015, Medicina Sportiva. Revija Romunskega združenja za športno medicino).

Prej je veljalo prepričanje, da je uživanje magnezija učinkovito le v primerih pomanjkanja magnezija. Vendar je bila ta ugotovitev prvič ovržena v študiji leta 1998: odbojkarji v študiji so jemali 250 mg magnezija na dan, kar u.a...izboljšala sta se jim sposobnost skakanja in gibi rok. V drugi študiji iz istega leta so triatlonci štiri tedne jemali magnezij in nato dosegli boljše čase plavanja, kolesarjenja in teka. Poleg tega se je njihova raven inzulina in stresnih hormonov znižala (glej Golf SW in sod., O pomenu magnezija pri ekstremnem fizičnem stresu, Cardiovascular Drugs and Therapy, september 1998; 12. dodatek 2: 197–202).