Koliko ljudi v Nemčiji trpi zaradi sladkorne bolezni?

Trenutno vsaj 8,7 Milijoni ljudi imajo sladkorno bolezen tipa 2 in 32.000. Otroci in mladi ter 340.000 Odrasli imajo sladkorno bolezen tipa 1. Zaradi ukrepov za obvladovanje pandemije (vključno z zaprtjem) v letih 2020/2021 se domneva, da se je tveganje za sladkorno bolezen v populaciji znatno povečalo. v.a...z zmanjšano telesno aktivnostjo in povečanjem telesne teže. (Vir: https://www.diabetesde.org/system/files/documents/gesundheitsbericht_2023_final.pdf)

Kaj točno pomeni sladkorna bolezen (sladkorna bolezen)?

Po zaužitju hrane, bogate z ogljikovimi hidrati, se raven sladkorja v krvi zviša, kar povzroči povečano sproščanje inzulina. Inzulin spodbuja maščobne, jetrne in mišične celice, da absorbirajo glukozo iz krvi, s čimer se raven sladkorja v krvi ponovno zniža.

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je krovni izraz za presnovne motnje, ki jih povzročajo povišane ravni sladkorja v krvi, kar je posledica absolutnega pomanjkanja ali zmanjšane učinkovitosti hormona inzulina (relativno pomanjkanje). Zaradi pomanjkanja inzulina se glukoza ne more več absorbirati v celice in je zato tam ne morejo uporabljati kot vir energije. Namesto tega se glukoza kopiči v krvi.

Nad določeno koncentracijo se povečane količine glukoze izločajo skozi ledvice/urin, kar vodi do izgube vode in elektrolitov.

Kakšna je razlika med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2?

Na absolutno pomanjkanje insulina (IDDM) se imenuje Sladkorna bolezen tipa 1, na relativno pomanjkanje insulina ali inzulinska rezistenca govori se o Sladkorna bolezen tipa 2 (NIDDM), d.hCiljna tkiva se ne odzivajo ustrezno na sproščeni inzulin.

Sladkorna bolezen tipa 1

• Absolutno pomanjkanje insulina, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj insulina.
• Povzroča ga avtoimunska bolezen, pri kateri lastni imunski sistem telesa uniči β-celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin.
• Začne se i.d.R... celo v otroštvu/adolescenci
• Trenutno je neozdravljiva, kar pomeni, da so injekcije inzulina potrebne do konca življenja.

Sladkorna bolezen tipa 2

• Nastane zaradi zmanjšane občutljivosti telesnih celic na inzulin (insulinska rezistenca) in zaradi "izčrpanosti" celic, ki proizvajajo inzulin v trebušni slinavki, zaradi dolgoletne prekomerne proizvodnje inzulina.
• Začne se i.d.Rplazenje in se je zgodilo prej v.aPojavlja se v starosti (»starostna sladkorna bolezen«), vendar jo danes vse pogosteje najdemo tudi pri mladih odraslih in mladostnikih.
• Poleg genetske predispozicije v.aNaslednji dejavniki tveganja vključujejo: pomanjkanje gibanja, prekomerno telesno težo, neuravnoteženo prehrano (z malo vlaknin in veliko maščob ter sladkorja) ter kajenje.

Posledica obeh oblik sladkorne bolezni je Pomanjkanje glukoze v ciljnih tkivih in presežek glukoze v krvi.

Katere spremljajoče in sekundarne bolezni se pojavljajo pri sladkorni bolezni?

Poročilo o zdravju sladkorne bolezni ponuja pregled Pogostost pojavljanja spremljajočih in poznejših bolezni pri 120.000 diabetikov tipa 2 pod oskrbo:

• 75,2 % visok krvni tlak
• 11,9 % diabetična retinopatija
• 10,6 % nevropatija
• 9,1 % srčni napad
• 7,4 % periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOD)
• 4,7 % možganska kap
• 3,3 % nefropatija (odpoved ledvic)
• 1,7 % sindrom diabetičnega stopala
• 0,8 % amputacija
• 0,3 % slepota

Oksidativni stres je ključni vzrok za številne sekundarne/pridružene bolezni pri sladkorni bolezni.

Vsi razpoložljivi parametri, ki veljajo za posredne meritve oksidativnega stresa (neposredna meritev in vivo ni mogoča), so pri bolnikih s sladkorno boleznijo povišani. Zato se nastajanje prostih radikalov kot posledica oksidativnega stresa trenutno šteje za ključno biokemijsko razlago za bolezni, povezane s sladkorno boleznijo (glej Davi et al., Ceriello et al.).

Povišane ravni glukoze v krvi povzročijo reakcijo med sladkorji in telesnimi lastnimi beljakovinami – proces, imenovan glikozilacija. To povzroči nastanek končnih produktov napredne glikacije (AGE), ki so zamrežene strukturne beljakovine, ki jih imunski sistem nato poskuša razgraditi. Imunske celice, kot so makrofagi, imajo receptorje, ki prepoznajo te AGE (znane kot "RAGE"). Z glukozo povzročeno povečanje AGE v krvi vodi do povečane proizvodnje teh receptorjev, kar povzroči imunski odziv, ki ga povzročijo makrofagi, in kronično vnetje. To pa posledično vodi do oksidativnega stresa in posledično do poškodb žil.

Večina bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, izhaja iz patoloških sprememb v manjših celicah (mikroangiopatija --> u.aRetinopatija, nefropatija, nevropatija) in večje (makroangiopatija) --> v.aAteroskleroza) krvnih žil. Pri tem procesu prosti radikali ne le poškodujejo celične membrane, temveč povzročijo tudi spremembe v strukturi in delovanju prizadetih žilnih celic.

Oksidativno fosforilacijo, ki poteka v mitohondrijih, "elektrarnah" naših celic, spremlja tudi nastajanje kisikovih radikalov. Ko je glukoze preveč, disregulacija mitohondrijskih presnovnih procesov vodi do povečane proizvodnje prostih radikalov. Nasprotno pa so antioksidativni zaščitni encimi vse bolj glikozilirani, kar poslabša njihovo delovanje.

Brownlee in sodelavci so dokazali, da preobremenitev žilnih celic s substrati, kot sta glukoza (hiperglikemija) in maščobne kisline (hiperlipidemija), poveča mitohondrijski pretok elektronov (v elektronskem transportu in dihalni verigi) do te mere, da vodi do množičnega nastajanja prostih radikalov. V svojih študijah so uspeli dokazati tako odvisnost nastajanja radikalov od razpoložljivosti substrata kot tudi delno ločitev mitohondrijskega pretoka elektronov med kompleksoma II in III dihalne verige. Hkrati so uspeli pokazati, da se zaradi nastajanja mitohondrijskih radikalov aktivirajo signalne poti, specifične za sladkorno bolezen, ki vodijo do žilnih zapletov. Te vključujejo aktivacijo protein kinaze C, heksozaminske poti, transkripcijskih faktorjev NFκB in SP-1 ter zmanjšano razpoložljivost dušikovega oksida (NO).

Oksidativni stres poveča tudi odpornost na inzulin.

Prosti radikali, ki nastanejo zaradi oksidativnega stresa in njihovih citotoksičnih učinkov, prav tako prispevajo k smrti β-celic v trebušni slinavki z apoptozo, kar dodatno poslabša sintezo insulina in vodi do pomanjkanja insulina. Na primerOd insulina odvisna absorpcija glukoze s strani adipocitov in mišičnih celic L6 je motena, ko so te celice izpostavljene oksidativnemu stresu.

To povzroči samokrepitev sistema pomanjkanja insulina in oksidativnega stresa.

Poleg tega pri sladkorni bolezni – v.aPri mnogih starejših bolnikih zmanjšana antioksidativna sposobnost prispeva k povečanemu oksidativnemu stresu, saj je zaloga antioksidantov, kot so vitamini C, E, koencim Q10 ali polifenoli, kot so kvercetin, resveratrol, OPC itd., pogosto nezadostna, zlasti v starosti.

Če pa oksidativni stres uravnavamo z antioksidanti, se od insulina odvisna absorpcija glukoze v celicah ponovno normalizira (glej Klip et al.).

Kateri so tipični dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni?

"Klasični" dejavniki tveganja:

• Metabolni sindrom
  • Motnja presnove lipidov
  • hipertenzija
  • Prekomerna telesna teža/porazdelitev telesne maščobe
• Nezdrava prehrana (--> oksidativni stres)
• Pomanjkanje vadbe (--> oksidativni stres)
• Dim (--> oksidativni stres)

--> Področje »medicine življenjskega sloga«

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivajo mikrohranila:

• (kronično) vnetje („tiho vnetje“)
• Hiperhomocisteinemija
• Neravnovesje dušika, povišan ADMA in relativno pomanjkanje arginina
• Mitohondrijska disfunkcija
• Zvišane ravni Lp(a), fibrinogena in aktivatorja plazmina
• Motnja delovanja eritrocitov in trombocitov
• Stres, depresija u.apsihogeni stres
• Oksidativni stres = neravnovesje (prosti radikali – antioksidanti)

--> Področje ortomolekularne medicine

Terapevtski osnovni ukrepi "medicine življenjskega sloga", ki temeljijo na dokazih

• 8 tednov zdravniško nadzorovane prehrane s samo 600 kcal (samo neškrobna zelenjava in dietne pijače) à 7 od 11 bolnikov z večletno sladkorno boleznijo tipa 2 (proizvodnja insulina in delovanje jeter sta normalizirana) je ozdravljenih od svoje bolezni. Poleg tega je že nekaj časa znano, da vsak drugi bolnik, ki kmalu po diagnozi sladkorne bolezni izgubi 10 kg, okreva.
  (Viri: Lim EL et al.; Odprava sladkorne bolezni tipa 2: normalizacija delovanja beta celic v povezavi z zmanjšanim triacilglicerinom v trebušni slinavki in jetrih; Diabetologia 2011; doi: 10.1007/s00125-011-2204-7; SZ 1. julij 2011)
• Visoka poraba sladkorja Spodbuja debelost, sladkorno bolezen tipa 2, dislipidemijo, hipertenzijo in srčno-žilne bolezni (Viri: prospektivna študija 11.733 odraslih; JAMA Intern Med. april 2014; 174(4):516-24. doi: 10.1001/jamainternmed.2013.13563. Dodan vnos sladkorja in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni med odraslimi v ZDA. Yang Q1, Zhang Z1, Gregg E.W2, Flandrija WD3, Merritt R1, Hu FB4.)
• "Mediteranska" dieta je poceni. z visokim deležem sadja, zelenjave, stročnic, bogatih z vlakninami, malo rdečega mesa, več rib, več mononenasičenih maščob, kot je olivno olje.
• "Diabetike je treba obveščati o ciljnem dodajanju vitalnih snovi za preprečevanje zapletov sladkorne bolezni – izgube vida, amputacij, kapi in srčnega infarkta."
  (Vir: prof.) H.P. Meissner, diabetolog, Berlin, ÄP 4.10.2002)
• Od Ameriško združenje za sladkorno bolezen od leta 2020 uradno in izrecno priporoča diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov kot možnost zdravljenja sladkorne bolezni: „...Zmanjšanje celotnega vnosa ogljikovih hidratov pri posameznikih s sladkorno boleznijo pokazal največ dokazov za izboljšanje glikemije ... in se lahko uporablja v različnih prehranjevalnih vzorcih, ki ustrezajo individualnim potrebam in preferencam. Za posameznike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki ne dosegajo glikemičnih ciljev ali za katere je zmanjšanje zdravil za zniževanje glukoze prednostna naloga, je zmanjšanje celotnega vnosa ogljikovih hidratov z vzorcem prehranjevanja z nizko ali zelo nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov izvedljiva možnost ..." (Vir: https://care.diabetesjournals.org/content/43/Supplement_1/S48.full-text.pdf)

Katera mikrohranila/prehranska dopolnila so pomembna pri sladkorni bolezni?

Vitamin C

• Vitamin C zavira encim aldozo reduktazo (AR) in s tem nastajanje sorbitola. (Aldoza reduktaza je encim, ki pretvarja glukozo v sorbitol). Pri sladkorni bolezni AR proizvaja veliko sorbitola, ki se kopiči v celicah in v.aVisok osmotski tlak povzroča poškodbe ledvic, oči in živcev.
• Zavira glikozilacijo beljakovin (izpodriva glukozo z vezavnih mest beljakovin) in s tem nastanek AGE (z o.g(negativni učinki). V primerih pomanjkanja vitamina C se stopnja glikozilacije poveča!
• Najpomembnejši vodotopni antioksidant
  • Zmanjšuje proste radikale, ki nastanejo zaradi oksidativnega stresa.
  • Ali folna kislina ščiti? &Vitamin E pred oksidacijo
• Pomemben za sintezo karnitina in nevrotransmiterjev && Kolagen
• Znižuje inzulinsko rezistenco in HbA1c (kazalnik ravni sladkorja v krvi v zadnjih 2–3 mesecih, saj kaže delež hemoglobina, na katerega je vezan sladkor). To je zato, ker vnos vitamina C poveča koncentracijo reduciranega glutationa v plazmi, kar spremeni prepustnost membrane. To ima za posledico izboljšano občutljivost na inzulin, kar omogoča povečan transport glukoze v celico.
• Znižuje LDL holesterolZnižanje LDL holesterola je mogoče pojasniti z dejstvom, da vitamin C s svojim antioksidativnim učinkom ščiti LDL holesterol pred neencimsko glikozilacijo in peroksidacijo, kar omogoča njegovo neovirano razgradnjo. Koncentracija HDL holesterola, tako imenovanega "dobrega" holesterola, ostane nespremenjena zaradi povečanega vnosa vitamina C.
• Izboljša (endotelijsko odvisno) vazodilatacijo (= razširitev krvnih žil in s tem izboljšanje pretoka krvi)

Bolniki s sladkorno boleznijo imajo i.d.RPomanjkanje vitamina C:

• Bolniki s sladkorno boleznijo imajo vsaj 30 % nižjo raven vitamina C (Nutr Rev 1996; 57; 193–202)
• Ravni HbA1c in vitamina C so obratno sorazmerne (Diab Care 2000; 23; 726–732)

Vzroki pomanjkanja vitamina C pri sladkorni bolezni

• Povečana potreba po vitaminu C zaradi oksidativnega stresa
• Hiperglikemija zavira aktivno absorpcijo vitamina C.
• Diabetiki imajo približno50 % zmanjšana zmogljivost shranjevanja vitamina C

Tipični odmerek: 500–2000 mg (Razdeljeno na več obrokov) v 4 mesecih; cilj je doseči raven, primerljivo z ravnijo zdravih posameznikov; diabetiki potrebujejo približno dvakrat več vitamina C! "Da bi občutili pozitivne učinke vitamina C, opisane v študijah, je potreben vnos vitamina C od 500 do 1000 mg na dan." Pri jemanju visokih odmerkov vitamina C je treba upoštevati njegovo biološko uporabnost. Pri običajnih dodatkih je telesu dejansko na voljo le majhen del zaužitega vitamina C, saj se stopnja absorpcije z naraščajočim odmerkom zmanjšuje, in če se raven vitamina C v krvi prehitro ali previsoko zviša, se del izloči z urinom."
(prim.) https://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/daz-az/1997/daz-42-1997/uid-2313)

Vitamin E

• Najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah
• Zavira oksidacijo lipidov in encimov. &in hormoni (povečana lipidna peroksidacija pri diabetikih)
  (zaradi povečane glikozilacije plazemskih beljakovin)
• Zmanjša adhezijo trombocitov & -AgregacijaMayne in sodelavci (1970) ter Jäger in sodelavci (1975) so pokazali bistveno večjo lepljivost trombocitov pri diabetikih v primerjavi z zdravimi osebami.
• Zmanjša glikacijo beljakovin in s tem nastajanje AGE.
• Zmanjša sintezo tromboksana (tromboksan aktivira agregacijo trombocitov)
• Izboljša učinkovitost insulina (zmanjša potrebo po insulinu)
• Zmanjšuje tveganje za retinopatijo in nefropatijo
• Zmanjša število smrtnih srčnih napadov za 77 % (Vir: Chaos Study 1996)
• Povečane potrebe po vitaminu E pri sladkorni bolezni
• Nizka raven vitamina E poveča tveganje za sladkorno bolezen štirikrat.
• Tipični odmerek: 100–600 mg na dan

Vitamini skupine B

Možni vzroki pomanjkanja vitaminov B pri sladkorni bolezni:

• Nezadosten vnos, slaba prehrana, visoka poraba
• Povečano izločanje z urinom (glukozurija)
• Kronične bolezni, uporaba zdravil, če je primerno.povečano uživanje alkohola

Pomen vitaminov skupine B v kontekstu sladkorne bolezni:

• Vodotopni koencimi pri presnovi ogljikovih hidratov, aminokislin in maščob (B1, B2, B3, B5, B6, folna kislina)
• Antioksidativni učinek (B2, B3)
• Pomembno za presnovo živcev ("nevrotropno"): Izboljšanje bolečine in hitrosti živčne prevodnosti (B1, B6, B12)
• Regeneracija celic B, tvorba faktorja tolerance za glukozo (B3) → posreduje pri vezavi
  Inzulin na insulinskem receptorju
• Zaviranje glikacije, izboljšanje tolerance za glukozo (B1, B6)
• Znižanje homocisteina (B6, B12, folna kislina)
• Kofaktorji za proizvodnjo energije v mitohondrijih (B1, B2, B3, B5)
• Sinteza DNK (B12)
  (Viri: Arzneimittel-Forschung 1990; 49, 220-224; Exp Clin Endocrinol Diabetes 1996; 104; 311-316)

Tipično odmerek: idealno enega visok odmerek B-kompleksa, ker se vitamini skupine B medsebojno aktivirajo

cink

Možni vzroki pomanjkanja cinka pri sladkorni bolezni:

• Povečano izločanje cinka z urinom (2-3x več)
• Nizka absorpcija cinka (z.B(npr. v primeru enostranske diete, diete za hujšanje)
• Zmanjšana absorpcija pri insuficienci trebušne slinavke, malabsorpciji in dietah z veliko vlakninami (kompleksi cinkovega fitata)

Pomen cinka v povezavi s sladkorno boleznijo: Zmanjšuje NBV &sem HbA1c && Potrebe po insulinu

• Pomemben za proizvodnjo insulina v alfa in beta celicah trebušne slinavke; stabilizira strukturo kristalnega insulina (shranjevanje insulina v obliki cink-inzulinskega kompleksa)
• Poveča vezavno sposobnost na inzulinski receptor
• Ali vpliva na encim karboksipeptidazo B (ki katalizira pretvorbo proinsulina v inzulin)?
• Spodbuja presnovo glukoze v mišicah
• Spodbuja celični transport glukoze && Izkoriščanje glukoze
• Izboljša toleranco za glukozo && Občutljivost na inzulin
• Cink je skupaj z bakrom in manganom sestavni del superoksid dismutaze (SOD) – encima, pomembnega za deaktiviranje prostih kisikovih radikalov.
• Promocija humoralnega &celična imunska obramba
• Zmanjšanje motenj celjenja ran pri sladkorni bolezni

Tipično Odmerjanje: 10–25 mg/dan – sprva tudi do 3 x 25 mg/dan

magnezij

• Izboljša občutljivost na inzulin in zmanjša odpornost na inzulin
• Uporabljati ga je mogoče že pred pojavom sladkorne bolezni (v primerih inzulinske rezistence).
• Tirozin kinaza nadzoruje delovanje insulinskih receptorjev Tirozin kinaze so skupina encimov iz družine protein kinaz, katerih funkcija je reverzibilen prenos fosfatne skupine (fosforilacija) na hidroksilno skupino aminokisline tirozin drugega proteina. To pomembno vpliva na aktivnost ciljnega proteina, zato imajo tirozin kinaze pomembno vlogo tudi pri prenosu signalov kot del receptorskih sistemov.
• Sodeloval pri razvoju transporterja glukoze GLUT (preko prenosa signala na post-receptorski ravni) à Glukozni transporterji (GLUT, SLC2A) so specifični transmembranski transportni proteini, ki katalizirajo transport glukoze ali fruktoze skozi celično membrano. So uniporti, posredovani s transportnimi proteini, pri čemer gradient koncentracije glukoze zagotavlja energijo, potrebno za transport.
• Vpliva na encime, ki uravnavajo izkoriščanje glukoze
• Prav tako ščiti pred koronarno srčno boleznijo. (Pomanjkanje kisika v srcu zaradi zoženih koronarnih arterij)
• Tipični odmerek: 240–900 mg (razdeljeno med več daril)

Koencim Q10

• Sladkorna bolezen = bolezen, ki porabi Q10
  • Večina diabetikov ima pomanjkanje Q10.
  • Povečana glikozilacija vodi do inaktivacije številnih antioksidativnih encimov (katalaze, superoksid dismutaze (SOD)).
• Q10 izboljšuje presnovne parametre
• Q10 izboljšuje krvni tlak in nadzor krvnega sladkorja
• Q10 je pomemben za proizvodnjo energije v mitohondrijih (veriga prenosa elektronov), zaščito pred radikali in stabilizacijo membrane.
• Tipični odmerek: 5–100 mg (odvisno od biološke uporabnosti uporabljenega prehranskega dopolnila)

L-karnitin

• Izboljšanje presnove glukoze s povečanjem aktivnosti glikogen sintaze (s povečano izkoriščanjem glukoze in zmanjšano inzulinsko rezistenco) in sproščanjem glukoze
• Izboljšanje diabetične dislipoproteinemije (Povečana koncentracija trigliceridov, znižane ravni "dobrega" HDL holesterola in prevlada "slabega" LDL holesterola; ta motnja presnove lipidov je glavni vzrok za srčno-žilne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo)
• Zmanjša nastajanje ketonskih teles; do teh pride v.apri sladkorni bolezni tipa 1 na: Če primanjkuje inzulina, v celice ne vstopi dovolj glukoze iz krvi, zato se v mitohondrijih namesto sladkorja kuri maščoba. Pri tem procesu nastajajo ketonska telesca, ki lahko v velikih količinah povzročijo ketoacidozo (hudo presnovno motnjo, ki je posledica prekomerne zakisanosti zaradi ketonskih teles).
• Stabilizacija membran živčnih celic (izboljšanje zaznavanja vibracij in bolečine)
• Tipični odmerek: 200–800 mg/dan

Alfa-lipoična kislina (vsebuje jo Anti-Ox)

• Antioksidant: Zmanjšuje lipidno peroksidacijo (u.a... v živčnem tkivu)
• Biokatalizator za presnovo energije (obogatitev z ATP)
• Neaktivira proste radikale in obnavlja vitamin C && E (Recikliranje redoks snovi)
• Koencim piruvat dehidrogenaze (katalizira pretvorbo piruvata v acetil-koencim A v mitohondrijih)
• Preprečuje glikozilacijo beljakovin in s tem nastanek AGE
• Zavira aldozno reduktazoAldoza reduktaza (AR) je encim, ki pretvarja glukozo v sorbitol. Pri sladkorni bolezni AR proizvaja veliko količino sorbitola, ki se kopiči v celicah in ... v.a.Visok osmotski tlak povzroča poškodbe ledvic, oči in živcev.
• Izboljša izkoriščanje glukoze (Stimulacija privzema glukoze v mišične celice, kot je inzulin)
• Povečanje glutationa
• Izboljša polinevropatijo
• Tipični odmerek: 0,2–1 g

Vitamin D

Randomizirana, kontrolirana, dvojno slepa študija z 81 udeleženci v 6 mesecih:
Pri ženskah, odpornih na inzulin, z ravnijo vitamina D &Vitamin D3 (100 mcg, 4000 ie) znatno zmanjša inzulinsko rezistenco pri ravneh pod 50 nmol/l. Najboljše rezultate so dosegli pri ravneh vitamina D od 80 do 119 nmol/l.
Vir: Hurst PR et al.; Dodatek vitamina D zmanjšuje odpornost na inzulin pri južnoazijskih ženskah, ki živijo na Novi Zelandiji in so odporne na inzulin ter jim primanjkuje vitamina D – randomizirana, s placebom kontrolirana študija. British Journal of Nutrition 2009; članek First View, doi: 10.1017/S0007114509992017

Resveratrol

• Študija iz leta 2014: Vpliv resveratrola na nadzor glukoze in občutljivost na inzulin: metaanaliza 11 randomiziranih kontroliranih preskušanj. Liu K1, Zhou R1, Wang B1, Mi MT1.
  REZULTATI: V to metaanalizo je bilo vključenih enajst študij, ki so zajele skupno 388 oseb. ZAKLJUČKI: Resveratrol bistveno izboljša nadzor glukoze in občutljivost na inzulin pri osebah s sladkorno boleznijo […]. Za nadaljnjo oceno potencialnih koristi resveratrola pri ljudeh so potrebne dodatne visokokakovostne študije.
• Tipični odmerek: 500 mg/dan