temelji na
Ocene
Od kod prihajajo priporočila za dnevni vnos? Kdaj je smiselno zaužiti več kot 100 % priporočenega dnevnega vnosa? Katere so najvišje dovoljene količine? Kdaj naj vzamem katero prehransko dopolnilo? Kaj pomenijo ti izrazi? I.E... z vitamini in kako se to lahko pretvori v mg ali mcg?
V naslednji objavi na blogu bomo poskušali odgovoriti na vsa ta vprašanja.
Založnik in veljavnost referenčnih vrednosti
Številni organi izdajajo priporočila za odmerjanje za vsako mikrohranilo. Dejstvo, da se ta priporočila razlikujejo za faktor od 4 do 100 (!), odvisno od telesa, jasno kaže, da ni enotne, fiksne priporočene vrednosti.
V nadaljevanju so navedeni organi, pomembni za regijo DACH in mednarodno, ki se ukvarjajo z določanjem referenčnih vrednosti:
• Nemško združenje za prehrano (DGE)
(Priporočila za vnos hranil; prvič objavljeno leta 1956)
• Avstrijsko združenje za prehrano (ÖGE)
• Švicarsko združenje za raziskave prehrane (SGE)
• Švicarsko združenje za prehrano (SVE)
• Odbor za hrano in prehrano (ZDA)
(Priporočeni dnevni vnosi; prvič uvedeni leta 1943)
• Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri SZO
(Priročnik o prehranskih potrebah ljudi)
• Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)od leta 2003
--> Priporočila se razlikujejo za faktor 4-100, odvisno od odbora!
Primeri referenčnih vrednosti za ženske srednjih let:
(Vir: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/tool/)
Ti organi pri določanju referenčnih vrednosti določajo določene predpostavke. Referenčne vrednosti (na primer tiste Nemškega združenja za prehrano (DGE)) veljajo le za:
- Povprečna potreba (glede na ocene, ankete, študije)
- zdravih ljudi
- s povprečnim življenjskim slogom
- brez posebnih obremenitev
- Izogibanje pomanjkanju kot ciljna spremenljivka
- Ni veljavno za
- Ljudje z bremeni
- Bolan
- Brez upoštevanja spremenljivk
- Individualne potrebe (ne Gaussova normalna porazdelitev)
- Potrebe glede na starost, spol in telesno zmogljivost
- Povečana potreba (z.B(npr. vsakodnevni stres, bolezen)
- Zmanjšan vnos
Nemško združenje za prehrano (DGE) pojasnjuje "povprečen življenjski slog" glede prehrane na naslednji način:
- „5-krat na dan sadje in zelenjava, vključno s 3 porcijami s 375 g zelenjave in 2 porcijama s 250–300 g sadja – po možnosti svežega!“
- "Za ogrožene posameznike je lahko ciljno usmerjeno uživanje prehranskih dopolnil koristno," z.B... pri kadilcih, nosečnicah, tistih na dieti za hujšanje, starejših in tistih z boleznimi prebavil.“
(Vir: Annette Braun, tiskovna predstavnica DGE v ÄZ 19.7.1999)
Že zdaj je jasno, da tako določene referenčne vrednosti težko veljajo za univerzalno veljavne. Kdo je na primer brez obremenitev, kot so stres, okoljski toksini, vsakodnevna zdravila itd.? Kdo je popolnoma "zdrav"? In tukaj sploh ni treba razmišljati o resnih boleznih – celo motnja malabsorpcije v črevesju pomeni, da le delček zaužitih hranil dejansko doseže celice. Pogosto igra vlogo tudi neodkrito "tiho vnetje" (kronično vnetje).Avtoimunske bolezni na primer vodijo do povečane potrebe po mikrohranilih.
Nedvomno povečane potrebe starejših, športnikov itd. se prezrejo. Poleg tega se predpostavlja normalna/zdrava, uravnotežena prehrana, kar je za večino ljudi v vsakdanjem življenju pogosto težko doseči.
Prav tako je treba poudariti, da je cilj pri določanju referenčnih vrednosti vedno le izogibanje simptomom pomanjkanja. D.hČisto preventivni vidik. Tako postane jasno, da mora logično gledano terapevtska uporaba mikrohranil ali obnavljanje nizkih zalog hranil vedno vključevati odmerek, ki presega določene referenčne vrednosti.
// Vsa uradna priporočila za dnevni vnos hranil se nanašajo na zdrave, normalne posameznike brez dejavnikov tveganja in s polnimi zalogami mikrohranil! //
BfR – Priporočila za najvišje dovoljene ravni (2018)
Poleg priporočenih referenčnih vrednosti, ki jih vsak organ individualno določi na podlagi zgoraj opisanih predpostavk in sledijo preventivnemu načelu ohranjanja zdravja, obstajajo tudi organi, ki se ukvarjajo z določanjem najvišjih dovoljenih vrednosti mikrohranil. V Nemčiji je to Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR), ki najvišje dovoljene vrednosti določa na podlagi treh parametrov:
- Največji dovoljeni dnevni vnos (UL)
- Količina vnosa z običajno prehrano
- Referenčne vrednosti vnosa (priporočene količine za dnevni vnos)
Varna raven vnosa prehranskih dopolnil (vključno z obogatenimi živili) je izračunana na naslednji način:
- Tolerantni največji dnevni vnos (UL) zmanjšan za vnos hranil iz običajne prehrane (referenčna vrednost) = Varen vnos
- D.hČe referenčne vrednosti s prehrano ne dosežemo, je lahko odmerek prehranskega dopolnila višji, po možnosti do največjega dnevnega vnosa (UL)!
Priporočila BfR za najvišjo raven
(Od 16. marca)2021)
| & | Prehransko dopolnilo | Živila &in pijače |
| Vitamin A | 0,2 mg | 1 mg |
| Vitamin B3 | 160 mg | 47 mg |
| Vitamin B6 | 3,5 mg | 1,08 mg |
| Vitamin B12 | 25 mcg | 7,6 mcg |
| Folna kislina | 200 (400) mcg | - |
| Vitamin C | 250 mg | 76 mg |
| Vitamin D | 20 mcg (800 ie) | - |
| Vitamin E | 30 mg | 9 mg |
| Vitamin K1 + K2 | 80 + 25 mcg | - |
| Vitamin B1, B2, pantotenska kislina, biotin | Brez omejitve | Brez omejitve |
| krom | 60 mcg | 19 mcg |
| fluorid | - | - |
| železo | 6 mg | - |
| jod | 100 (150) mcg | Sol 2500 mcg/100 g |
| baker | 1 mg | - |
| mangan | 0,5 mg | - |
| molibden | 80 mcg | 24 mcg |
| selen | 45 mcg | - |
| cink | 6,5 mg | - |
| Kalcij | 500 mg | 120 mg/100 ml |
| klorid | - | - |
| kalij | 500 mg | - |
| magnezij | 250 mg | 39 mg |
| natrij | - | - |
| fosfor | - | - |
Tveganja prevelikega odmerjanja
- Vitamini Odmerjanje je običajno precej visoko in široko
- V vodi topni vitamini (B, C): d.R.Ni nevarnosti prevelikega odmerjanja, saj se povečane količine izločijo preprosto skozi ledvice/urin.
- Vitamini, topni v maščobah (A, D, E, K): Tveganje za hipervitaminozo pri
- A (25000 – 83000 ie)
- β-karoten (kadilci) &(l; 15 mg)
(v primeru zelo enostranske prehrane) &dopoldne; visok vnos prek pripravkov) - D (samo pri visokih koncentracijah od približno 150 ng/ml in več)
- Vitamin B3 (samo pri visokem vnosu 1-2 g/dan)
- minerali && elementi v sledovih Odmerjanje je treba uporabljati previdno (ozko terapevtsko območje)&
- V velikih količinah: Vse strupeno
- Zmerno tveganje: kalcij, magnezij, jod (faktor UR/RAD = 5–100)
- Povečano tveganje: železo, fosfor, cink, selen (faktor UL/RDA) < 5)
- V osnovi strupeno: z.BŽivo srebro, kadmij
Tako kot pri določanju referenčnih vrednosti obstajajo tudi znatna odstopanja od države do države pri najvišjih dovoljenih ravneh – in očitno je, da je Nemčija med najhujšimi kršiteljicami. i.d.Rje daleč pod vrednostmi sosednjih evropskih držav (Vir: https://www.verbraucherzentrale.nrw/sites/default/files/2021-04/Hoechstmengen_Europa_April%202021.pdf):
Naslednja grafika prikazuje priporočeni in največji dovoljeni vnos (UL). Načelo je, da je odmerek, ki je v skladu s priporočenim vnosom (to je "100 % NRV" na etiketah izdelkov prehranskih dopolnil), zadosten za ohranjanje dobrega zdravja. d.hPreprečevanje, pri zdravih ljudeh brez posebnega stresa in s polnimi zalogami mikrohranil.
Nad priporočenim odmerkom "100 % PDV" se poudarek sprva preusmeri na preprečevanje, če zaloge hranil niso v celoti obnovljene in/ali obstajajo specifične zdravstvene težave. Nadaljnje povečanje odmerka do določenega največjega vnosa (UL) nato vodi v terapevtsko območje uporabe. d.huporaba mikrohranil za (spremljevalno) zdravljenje že manifestne bolezni.
D.hV praksi je treba odmerek prilagoditi individualno glede na ...
- Področje uporabe (primarna, sekundarna preventiva, terapija, nadaljnje zdravljenje)
- Indikacija (z.BResnost bolezni)
- Mono ali kombinirana uporaba (kombinacija zmanjša enkratni odmerek)
- Skupina snovi (z.B(Za vitamine, topne v vodi, je razpon odmerjanja precej širok, medtem ko je za vitamine, topne v maščobah, precej ozek.)
- Starost, spol, situacija (z.BNosečnost)
- Priporočila (študije, literatura, DGE itd.)
- Laboratorijske vrednosti (ravni snovi in markerjev)
- Nizka normalna obremenitev (z.B(Preprečevanje): Nizke normalne ravni snovi so običajno zadostne
- Visok stres, visoka tveganja, napredovala ali huda bolezen: Običajno so potrebne višje ravni snovi.
- Nizke začetne ravni snovi: Običajno visoke (morda visoke) ravni.parenteralni) odmerek
"Pravilo palca" za odmerjanje ortomolekularnih snovi iz prakse
- Preprečevanje pomanjkljivosti
- Običajna priporočila za enkratni odmerek RDA/DGE
- Preventivni fokus
- običajno do 3-kratnik priporočil RDA/DGE
- Primer priporočenega dnevnega vnosa vitamina C »za preprečevanje bolezni«:
- Za odrasle: Dnevni vnos 100 mg po podatkih Nemškega združenja za prehrano (DGE).
- Za primate v ujetništvu: Dnevni vnos 55 mg vitamina C/kg telesne teže (!) à Za osebo, ki tehta 70 kg, bi to bilo 3850 mg na dan (!).
- Terapevtska uporaba &in ciljno usmerjene dodatke
- Visoki odmerki posameznih snovi
Upoštevanje spremenljivk biološke uporabnosti
- Navsezadnje ni pomemben odmerek, temveč kaj dejansko doseže telo!
- Bistveno različna biološka uporabnost posameznih snovi
- Različna biološka uporabnost in sestavljena oblika posameznih pripravkov
- Čas vnosa (z.B(Interakcije, mastna hrana)
- Individualno različne prebavne in absorpcijske sposobnosti
- Funkcionalnost presnove in črevesja (prebava, absorpcija)
- Posledica:
- Odmerjanje glede na raven v krvi (ni fiksnih odmerkov)
- Posledice za preprečevanje in preventivne študije (!)
- Pri povečanem vnosu pri visokih koncentracijah v krvi niso opazili pozitivnih učinkov.
- v primerih nizkih koncentracij v krvi, nizke biološke uporabnosti in
Disfunkcije (z.BPri črevesnih težavah so potrebni višji odmerki.
Splošna priporočila za čas vnosa pomembnih mikrohranil
- Vitamini
- Vitamine, topne v vodi, zlasti v večjih odmerkih, je treba razdeliti na več odmerkov (dati pred obroki).
- Vitamine, topne v maščobah, dajte v enem odmerku (z obroki)/Pozor: Benfotiamin (vitamin B1) je topen v maščobah!
- V obroke dodajte kombinacije vitaminov, topnih v vodi in maščobah.
- Minerali in elementi v sledovih
- Predvsem pri višjih odmerkih je treba razlikovati med cinkom, železom, bakrom, kalcijem,
pripravki mangana, magnezija in fluora, kot tudi med temi snovmi in
kelatna sredstva (z.B. α-lipoična kislina) a Interval približno 2 uri, po možnosti razdeljen na več odmerkov. priporočeno
- Predvsem pri višjih odmerkih je treba razlikovati med cinkom, železom, bakrom, kalcijem,
| Priporočilo | Primeri snovi |
| Pred obrokom | Vitamini skupine B, vitamin C |
| Med obrokom ali takoj po njem (z.B(zaradi želodčne kisline) | Kalcij (po možnosti zvečer), magnezij, |
| Med obrokom ali takoj po njem (v.a.(zaradi topnosti v maščobah) | Vitamini A, D, E, K, karotenoidi |
| Na prazen želodec ali ne glede na obroke (zaradi možnih omejitev absorpcije, ki jih povzročajo | Kalij, krom, |
| Med obroki | Proteaze |
Biološka aktivnost vitaminskih oblik: pretvorba IU/mg ali mcg
| vitamin | Osnovna vrednost | Ustrezna biološka aktivnost |
| Vitamin A | 1 mg vitamina A | 1 mg retinola (definicija) = „ekvivalent retinola“ |
| Vitamin D | 1 mg holekalciferola/D3 | 40 milijonov ie vitamina D |
| Vitamin E | 1 mg vitamina E | 1 mg RRR-α-tokoferola (definicija) = d-α-Toc. |
| vitamin | Osnovna vrednost | Ustrezna biološka aktivnost je vsebovana v |
| Vitamin B1 | 1 mg vitamina B1 (tiamin) | 1,32 mg tiamin hidroklorida DAB |
| Vitamin B2 | 1 mg vitamina B2 (riboflavin) | 1,42 mg riboflavin 5'-fosfat Na dihidrat DAB |
| Vitamin B6 | 1 mg vitamina B6 (piridoksin) | 1,22 mg piridoksinijevega klorida DAB |
| pantotenska kislina | 1 mg pantotenske kisline | 1,11 mg kalcijevega D-pantotenata DAB |
| Vitamin C | 1 mg vitamina C | 1 mg askorbinske kisline DAB |