Kaj točno je karnozin?

Karnozin, znan tudi kot beta-alanil-L-histidin, se v telesu sintetizira iz L-histidina in beta-alanina, zato se imenuje dipeptid (kemična spojina, sestavljena iz dveh aminokislinskih ostankov).

Ker ima karnozin osrednjo vlogo pri zaščiti človeških možganov, ga pogosto imenujemo tudi Nevropeptid Imenuje se in se vse pogosteje uporablja pri boleznih, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, pa tudi pri avtizmu.

Beta-alanin je neesencialna aminokislina, ki poleg sodelovanja pri sintezi karnozina igra pomembno vlogo pri presnovi glukoze in proizvodnji energije. Beta-alanin služi tudi kot gradnik beljakovin.

Karnozin se naravno pojavlja v zdravih mišicah, srcu, možganih, jetrih, ledvicah in drugih tkivih. Mišice vsebujejo približno 20 μmol/g suhe teže.

Zaužiti ga je mogoče le s hrano živalskega izvora. Svinjina na primer vsebuje približno 250–350 mg/100 g. Rdeče meso, perutnina in skuša vsebujejo ... i.d.RMeso vsebuje med 70 in 200 mg L-karnozina na 100 gramov. Več karnozina kot meso vsebuje, daljši je njegov rok trajanja, saj karnozin, močan antioksidant, preprečuje, da bi postalo žarko.

Njegova koncentracija se s starostjo zmanjšuje.

Za terapevtski učinek so potrebni visoki odmerki karnozina, saj telo naravno razgrajuje karnozin s pomočjo encima karnozinaze. Biološka uporabnost čistega L-karnozina iz prehranskih dopolnil je dobra pri peroralnem jemanju. > = 70 %.

Večina karnozina se absorbira v tankem črevesu. Iz krvi se prenese v mišice, možgane in druga tkiva. Človeška plazma ne vsebuje merljivih količin karnozina, zato morebitnega pomanjkanja ni mogoče odkriti s krvnim testom.

Potencialne skupine tveganja za pomanjkanje

Pomanjkanje karnozina je lahko posledica pomanjkanja alanina. Pojavi se pomanjkanje beta-alanina. u.a...pojavi se pri zelo enostranski in beljakovinsko nizkoproteinski prehrani. Najbolj ogroženi so vegetarijanci in vegani, saj karnozina in alanina v rastlinski hrani ni.

Ker karnozin deluje kot antioksidant in tudi nadomešča pomanjkanje drugih antioksidantov, kot je vitamin E, se pomanjkanje pogosteje opazi v primerih kroničnega stresa, avtoimunskih bolezni, izpostavljenosti težkim kovinam itd.

Kakšni so učinki L-karnozina?

• antioksidant
• Karnozin ima antioksidativne lastnosti in je povezan tudi s potencialnimi koristmi za delovanje možganov in proces staranja [prim. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6627134/ in https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27344459/]

• Karnozin deluje sinergistično z drugimi antioksidanti, kot je vitamin E. &Vitamin C, cink, selen itd. in zmanjša njihovo porabo. Ljudje z blagim pomanjkanjem vitamina E (velik delež prebivalstva trpi zaradi pomanjkanja vitamina E, kar so dokazale svetovne epidemiološke študije) na primer zaužijejo več karoline kot običajno.
• Številni antioksidanti, kot sta vitamina C in E, preprečujejo prodiranje prostih radikalov v tkivo, vendar so neučinkoviti, ko je ta začetna zaščitna plast prelomljena. Karnozin ni učinkovit le pri preprečevanju, temveč se tudi aktivno bori proti poškodbam, potem ko prosti radikali reagirajo in tvorijo druge škodljive spojine, kot so lipidni peroksidi in sekundarni metaboliti.
• Malondialdehid (MDA), zelo reaktivni končni produkt lipidne peroksidacije, na primer blokira karnozin. MDA lahko poškoduje lipide, encime in DNK ter igra vlogo pri arteriosklerozi, vnetju sklepov, katarakti in splošnem staranju.
• Z interakcijo z aldehidnimi produkti oksidacije lipidov karnozin ščiti naša tkiva pred oksidacijo, saj lahko aldehidi tvorijo adukte z DNK, beljakovinami, encimi in lipoproteini, kar lahko povzroči škodljive spremembe v njihovi biološki aktivnosti (glej Burcham et al. 2002).

• šport

• Karnozin lahko uravnava kislinsko-bazično razmerje v mišičnih celicah in s tem odloži mišično utrujenost [prim. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3257613/Med intenzivno telesno aktivnostjo se lahko mlečna kislina in drugi presnovni stranski produkti kopičijo, kar vodi do padca ravni kisline v krvi in ​​​​potencialno pospeši utrujenost mišic. Karnozin lahko uravnava kislinsko-bazično ravnovesje v mišicah, s čimer odloži utrujenost in potencialno izboljša zmogljivost med treningom ali tekmovanjem.
• Karnozin lahko pomaga tudi pri okrevanju po treningu, saj deluje kot antioksidant, ki pomaga zmanjšati oksidativni stres in podpira regeneracijo mišičnega tkiva [prim. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8300828/].
• V športu in bodybuildingu je karnozin vključen tudi v proces razstrupljanja reaktivnih aldehidov iz lipidne peroksidacije, ki nastajajo v skeletnih mišicah med telesno aktivnostjo. Zato karnozin ščiti skeletne mišice pred poškodbami.
• Karnozin so ruskim športnikom in plavalcem dajali leta, kar je zagotavljalo izjemne koristi pri energiji in vzdržljivosti. Že leta 1953 je ruski znanstvenik dokazal njegovo učinkovitost. S.ESeverin je dokazal, da karnozin učinkovito blaži mlečno kislino, ki jo proizvajajo delujoče mišice, in da jemanje karnozina poveča mišično kontraktilnost in vzdržljivost. Ko se zaloge karnozina izčrpajo, se mlečna kislina kopiči v mišicah, pH pade in mišice se utrudijo. Ko se doda karnozin, si mišice skoraj takoj opomorejo in se krčijo, kot da ne bi bile nikoli utrujene. To je znano kot "Severinov fenomen".

• Dolgoživost/Proti staranju

• Zaradi svojega antioksidativnega učinka lahko L-karnozin učinkovito pomaga zmanjšati oksidativni stres in upočasniti staranje celic [prim. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25201708/, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27344459/ in https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4745351/].

• Nekatere študije kažejo, da ima L-karnozin poleg svojih antioksidativnih sposobnosti zaščite celic lahko tudi druge lastnosti proti staranju. Domneva se, da igra vlogo pri Regulacija dolžine telomerov igre [prim. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15474517/Telomeri so zaščitni konci verig DNK v kromosomih in se z vsako celično delitvijo skrajšajo. Daljši telomeri so povezani z daljšo življenjsko dobo celic.
• Podaljšanje življenjske dobe celic s preprečevanjem glikacije
• Eden najpomembnejših učinkov karnozina je njegov antiglikacijski učinek (glej Aldini et al. 2002a, 2002b ter Yeargans in Seidler 2003). Glikacija se nanaša na vezavo beljakovine na molekulo glukoze, kar spremeni strukturo beljakovine in zmanjša njeno biološko aktivnost. Rezultat so tako imenovani "končni produkti napredne glikacije" (AGE), ki so prepoznani kot pomemben dejavnik v procesu staranja.
• Ko se AGE-ji oblikujejo, interagirajo s sosednjimi beljakovinami in ustvarijo patološke prečne povezave, ki otrdijo tkivo. Diabetiki tvorijo prekomerne količine AGE-jev prej kot nediabetiki, kar na primer vodi do otrditve arterij pri diabetikih. i.d.Rso utrjeni.
• Druga posledica AGE je 50-kratno povečanje nastajanja prostih radikalov, ki v.a. arterije, ta leča in Mrežnica oči periferni živci in ledvice napad. Katarakta Zato lahko nastane tudi zaradi glikacije.
• Karnozin preprečuje glikacijo in lahko igra vlogo tudi pri odstranjevanju glikiranih beljakovin.Z združevanjem karnozina z denaturiranimi molekulami (»karnozinilacija«) so AGE označene za odstranitev celic.
• Preprečevanje karbonilacije beljakovin

• S starostjo se beljakovine zaradi oksidacije, glikacije in karbonilacije nagibajo k destruktivnim spremembam. Med karbonilacijo se karbonilne skupine vežejo na molekule beljakovin, kar povzroči njihovo delitev med razgradnjo beljakovin (proteoliza).
• Ta denaturacija in razgradnja beljakovin nista močno vpleteni le v proces staranja, temveč tudi v dobro znane znake, kot so staranje kože, siva mrena in degeneracija živcev (d.hIzguba spomina in demenca).
• Karnozin reagira s karbonilno skupino in tvori neaktivni adukt protein-karbonil-karnozin, s čimer zaščiti proteine ​​in obrne denaturacijo..

• Učinki na možgane/nevroprotektivni učinki
  • Obstajajo tudi nekateri dokazi, da ima karnozin lahko pozitiven učinek na zdravje možganov. Domneva se, da ima snov nevroprotektivne lastnosti in bi lahko ščitila pred nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen [prim. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6627134/ in https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17522447/].
  • Kelacija bakra in cinka (glej Miller in O'Dowd 2000, Chez 2003): Baker in cink se sproščata med normalno sinaptično aktivnostjo. Vendar pa se v rahlo kislem okolju, ki je značilno za Alzheimerjevo bolezen, reducirata v ionske oblike in tako postaneta strupena za živčni sistem. Karnozin naravno ščiti pred toksičnostjo bakra in cinka v možganih s kelacijo obeh kovin. Bakrovo-cinkovi kelatorji raztopijo druze Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega karnozin preprečuje zamreženje amiloid-beta v druzah Alzheimerjeve bolezni.
  • Karbonilacija fosfolipidov je škodljiva v.a...centralni in periferni živčni sistem ter vodi do težav s spominom in drugih okvar kognitivnih sposobnosti. Ker karnozin preprečuje karbonilacijo fosfolipidov, velja za pomemben nevroprotektant.

• Razstrupljanje težkih kovin
• Karnozin igra vlogo v telesnem lastnem procesu razstrupljanja, fazi II. d.h... pri kelaciji težkih kovin (glej Miller in O'Dowd 2000, Chez 2003). Ko kovine v fazi I postanejo reaktivne, kelacija v fazi II telesu omogoči, da jih izloči skozi ledvice.

• Karnozin ima sposobnost keliranja prooksidativnih kovin, kot so baker, cink in strupene težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij, nikelj).
• Organsko živo srebro je vključeno v večino cepiv kot protimikrobni konzervans. Karnozin lahko kelira organsko živo srebro (tiomersal ali timerosal).

• avtizemDvojno slepa študija iz ZDA leta 2002 je pokazala pomembne učinke karnozina na avtistične otroke (glej [referenco]). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12585724/V 8-tedenski dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji je bilo preučenih enaintrideset otrok z motnjo avtističnega spektra, da bi ugotovili, ali bi 800 mg L-karnozina na dan povzročilo opazne spremembe na podlagi Gilliamove lestvice avtizma v primerjavi s placebom. Po 8 tednih jemanja L-karnozina so otroci pokazali statistično značilne izboljšave, medtem ko v skupini, ki je prejemala placebo, niso opazili statistično značilnih sprememb. Čeprav mehanizem delovanja L-karnozina še ni povsem razumljen, lahko izboljša nevrološko delovanje, morda v enterorhinalni ali temporalni skorji.
  
  
• želodčna sluznica/razjede na želodcuVeč nedavnih študij kaže, da lahko kombinacija cinka in karnozina zaščiti želodčno sluznico pred različnimi dražilnimi snovmi in je učinkovita kot snov za preprečevanje razjed (Odashima et al. 2002). Karnozin na primer zmanjša strjevanje trombocitov pri bolnikih z nenormalnimi koagulacijskimi nagnjenji in poveča strjevanje pri bolnikih z zmanjšano strjevanjem krvi.
  
  
• Hemolitična anemijaKarnozin ima zaščitne učinke na membrane krvnih celic, kar podaljšuje njihovo preživetje, poleg tega pa ima tudi stabilizacijske učinke na celične membrane in s tem ščiti pred kemično povzročeno hemolitično anemijo.

Stranski učinki

Ker je karnozin naravna spojina, ki jo najdemo v telesu, i.d.RZelo dobro se prenaša in ima majhno tveganje za neželene učinke.

Zelo visoki odmerki lahko povzročijo blage prebavne težave, kot so slabost, bolečine v trebuhu ali driska.